Znani so zmagovalni filmi sekcije Prvi Poleti

Včeraj ob 20. uri je na Mostovni v Novi Gorici potekala slovesna podelitev nagrad v sklopu tekmovalnega programa Prvi Poleti, s čimer se je zaključil čezmejni filmski festival Poklon viziji. Glavno nagrado je prejel Quirijn Dees za svoj film Pubert Jimbob, ki je prepričal mednarodno žirijo, sestavljeno iz Ionut Maresa, Olge Toni in Piere Nodari. Posebno omembo žirije si je prislužil film Duhovi, ki mi jih rišeš na hrbet (v izvirniku: "Duhovi na mojim ledjima") v režiji Nikole Stojanovića. Nagrado mladega občinstva je letos podelila Milica Cvetković, predstavnica mladih iz Gimnazije Nova Gorica. Mladi so za svojega zmagovalca izbrali film Hurikán češkega režiserja Jana Saska, ki jih je prevzel s svojo unikatno animacijo in močnim sporočilom.

Spodaj lahko preberete utemeljitve žirije.

 

Osrednja nagrada mednarodne žirije

Žirija sekcije Prvi Poleti na 25. izvedbi čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, se je kljub težki izbiri zmagovalca, odločila nagraditi predvsem inovativnost in nov filmski jezik. Zmagovalni kratki film ne uteleša zgolj portreta zadnje generacije, ampak je prepojen tudi z edinstveno pripovedno ter estetsko veljavo. Istočasno zabava občinstvo z briljantnim in odprtim smislom za humor, s presenetljivo zgodbo in univerzalnim sporočilom pomena razumevanja in nudenja podpore.

Nagrado prejme Quirijn Dees za film Pubert Jimbob.

 

Posebna omemba mednarodne žirije

Posebej velja izpostaviti film Duhovi, ki mi jih rišeš na hrbet (Duhovi na mojim ledjima), pod katerega se podpisuje režiser Nikola Stojanović. V svoji zelo močni naraciji film prikaže drugačno plast fizične in duševne bolečine in boja mladega dekleta, na katerega vpliva disfunkcionalna družinska dinamika. V tej zgodbi o odraščanju, kjer se glavna junakinja spopada s prebujanjem seksualnosti, režiser uporablja tudi medij fotografije z zamegljeno, neostro teksturo in barvami, ki brišejo spomine, ki so zaznamovali njeno pot.mSurova vizualna naracija ustvarja poseben filmski prostor, ki omogoča taktilno filmsko izkušnjo v iskanju celjenja.

 

Nagrada mladega filmskega občinstva

Film Hurikán (Jan Saska, 2024), ki sem ga gledala, je v meni vzbudil vrsto čustev. Zabavno se mi je zdelo, da je glavni lik napol človek, napol prašič, vendar sem kasneje razumela, zakaj je takšen. Čeprav so dogodki lahko smešni, so hkrati tudi žalostni. Prašičja glava predstavlja glavnega junaka kot grdega in nepomembnega, česar se tudi sam zaveda. Zato je mislil, da bo, če bo ženski, ki ga je prosila, prinesel pivo, ona nanj gledala boljše. Na žalost ji na koncu ni mogel pomagati, je pa pomagal sebi, saj je med zgodbo doživel veliko – vse zato, ker ni mogel dobiti piva.

Milica Cvetković, predstavnica mladega občinstva iz Gimnazije Nova Gorica