Kinotečni pogled

 

Kinotečni pogled: Oziranje v zgodovino filma

"Kinotečni pogled" je posebna sekcija na festivalu, namenjena mladim gledalcem, ki želi na sodoben način približati velike mojstre sedme umetnosti in raziskovati meje filmskega jezika. Vsak sklop filmov spremlja obsežno predavanje o filmskem jeziku, zgodovinskem kontekstu in drugih zanimivih temah. Program kratkih filmov in predavanj združuje dela dveh kultnih cineastov, nekonvencionalnih filmskih umetnikov, neodvisnih ustvarjalcev, ki sta vzpostavila nov filmski jezik in ustvarila filmsko zapuščino, v katero bomo še dolgo uperjali pogled. S svojimi deli sta prehitevala svoj čas, odpirala teme, ki so aktualne še danes, in pri tem nista zanemarjala lepote posnetkov.

Prva izvedba: Poklon Maku Sajku in Vittoriu de Seti

V svoji prvi izvedbi je bila sekcija "Kinotečni pogled" posvečena Maku Sajku in Vittoriu de Seti, dvema izjemnima ustvarjalcema, ki sta s svojim inovativnim pristopom k dokumentarnemu filmu in drzno uporabo filmskega jezika pustila neizbrisen pečat v zgodovini kinematografije.

 

Poklon Jožetu Pogačniku

10. 10. 2024, Hiša filma - Palazzo del Cinema (Gorica / Gorizia) ob 15.00

V letu 2024 bo sekcija pod vodstvom Žige Brdnika posvečena Jožetu Pogačniku, angažiranemu in poetičnemu slovenskemu cineastu, ki je navdihoval generacije mladih filmskih ustvarjalcev. Pogačnik, ki je režiral skoraj sto dokumentarnih in televizijskih filmov, bo na festivalu predstavljen s štirimi kratkometražnimi deli, ki jih bo uvedlo predavanje kuratorja.

Biografija

Filmar Jože Pogačnik (1932, Maribor – 2016, Ljubljana) je bil neumoren kronist slovenske družbe v času socialistične Jugoslavije vse od konca petdesetih let prejšnjega stoletja do devetdesetih. Posnel je kopico kratkih in nekaj celovečernih filmov, ki so dokumentirali in komentirali socialne ter ekonomske razmere v državi in spremljali športne, politične ter kulturne dogodke, ob tem pa tudi portretiral nekatere ključne akterje družbenega dogajanja. Njegov bogat filmski jezik sega vse od novinarskih, reportažnih prijemov do izrazito umetniških, ekspresivnih izrazov. Za svoje delo si je prislužil tudi številne domače in tuje filmske nagrade, med drugim: srebrnega medveda na Berlinskem filmskem festivalu za film Tri etude za Cathy in Miloša (1971), priznanje Metoda Badjure za režijo filma Sarabanda za 17. regiment (1976) na Tednu domačega filma, zlato areno na Pulskem filmskem festivalu za režijo filma Kavarna Astoria (1989) in Badjurovo ter Štigličevo nagrado za življenjsko delo; leta 2012 je za posebne dosežke na področju dokumentarnega filma na Reviji slovenskega dokumentarnega filma v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 prejel plaketo dokumentarno ime.

Pri projekciji sodeluje tudi Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, ki hrani filme in jih digitaliziral.

 

Filmi

 

Poklon Cecilii Mangini

10. 10. 2024, Hiša filma - Palazzo del Cinema (Gorica / Gorizia) ob 15.00

17. 10. 2024, Slovenska Kinoteka (Ljubljana) ob 19.00

Milena Lazić bo kot kuratorka počastila Cecilio Mangini, prvo italijansko režiserko dokumentarnih filmov, ki je bila tudi cenjena scenaristka in fotografinja. Na festivalu bodo prikazani štirje njeni kratkometražni filmi, ki jim bo prav tako sledilo predavanje kuratorke.

Biografija

Cecilia Mangini, prva italijanska dokumentaristka, je globoko verjela v zvrst dokumentarnega filma. Zanjo je bila to najbolj svobodna oblika filmskega ustvarjanja, saj zna zajemati nepričakovane vidike resničnosti na načine, ki jih fikcija ne premore. Dokumentarni film nas postavlja v položaj, ki nam omogoča, da razmišljamo o sedanjosti tako, da jo povežemo s preteklostjo in usmerimo v prihodnost.

»Dokumentarni filmi zagotavljajo preživetje kinematografije; so pljuča filmske umetnosti. So njena placenta, njena popkovina. Ko je filmska umetnost bolna, ko propada, se reši, če ima le dovolj moči, da se vrne k dokumentarnemu filmu.«

Filmografija Cecilie Mangini (1927–2021) se vije skozi zapleteno obdobje italijanske zgodovine in kulture, od zgodnjih povojnih let do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Njena dela, ki jih navdihujejo resnična življenja običajnih ljudi, označujejo različne razvojne faze države po fašizmu, ki so jo zaznamovale vojne travme in se že pomika proti industrializaciji in modernosti.

 

Filmi na sporedu v Gorici

 

Filmi na sporedu v Ljubljani

Jesenska filmska šola